Z ozirom na zob časa ter burna zgodovinska dogajanja se je cerkvica, čeprav nekoliko spremenjena in pregrajena, začuda ohranila do današnjih dni kot priča vere in ljubezni naroda, ki jo je ohranil.

Po «Pašmanskom zborniku» (Zadar 1987.) je Otus (današnji zaliv Sv. Ante) bistvenega pomena za arhitekturo otoka v srednjem veku.
Koncem 14. stoletja je imel na tem mestu svoje posesti zadarski trgovec Ventuin, ki se je priselil iz Italije. Dogovor z opisom del za prezidavo trdnjave nosi letnico 1393, sedem let kasneje (leta 1400) pa se je Venturin odločil, da bo v Otusu zgradil cerkev, posvečeno Sv. Antunu. Cerkev je morala biti obokana z apsido in imeti je morala zvonik.

Svojo današnjo obliko je cerkvica dobila v18. stoletju, pred tem pa je obstajala le apsida in krajši oltarni del. Zadnja temeljita obnova cerkve je bila opravljena v letih 1986 – 1987, ko so zamenjali streho in ometali zidove ter jo tako zaščitili pred nadaljnjim propadanjem, vendar pa tudi zakrili izvirno lepoto starega fasadnega kamna.

Cerkev in njena okolica je danes zgledno vzdrževana in obkrožena z urejenimi nasadi oljk in naravnimi kamnitimi zidovi. Božjo službo v cerkvi opravljajo, po pripovedovanju današnjih prebivalcev Otusa, za praznike, posvečene Svetemu Anti (letni in zimski) in ob drugih priložnostih.
Notranjost cerkve je preprosta, z masivno mizo za opravljanje bogoslužja, napolnjeno s spominskimi darovi pomorščakov.

V zaliv Sv. Ante je mogoče priti po panoramski poti iz mesta Kraj. Peš boste potrebovali okrog 40 minut do 1 ure.
Če nameravate obiskati Sv. Anto v mesecu maju, obvezno poiščite cvetove žajblja.