Po 150-letnem premoru so  obnovili in leta 1965 ponovno odprli Ćokovac na otoku Pašman. Spomenik "nulte" kategorije, Benediktinski samostan na hribu Ćokovac nad mestom Tkon, predstavlja najpomembnejši kulturni spomenik na otoku Pašmanu kot tudi v vsej Hrvaški.
Benediktinci so na Hrvaškem v glavnem delili usodo svojega naroda: prvi samostani so nastajali v času nastanka hrvatske države, razcvet so doživljali v zlati dobi hrvaškega kraljestva, mnoge skupnosti pa so izginile skupaj s hrvaško dinastijo in državno neodvisnostjo.
Zadnji samostani benediktinskih menihov na Hrvaškem so bili zaprti v začetku devetnajstega stoletja, v času francoske uprave.
Benediktinski samostan Sv. Kuzme i Damjana na hribu Ćokovac pri Tkonu na otoku Pašman je zgradil biograjski škof Teodorik leta 1059 na temeljih bizantinske utrdbe in starokrščanske cerkve.

Ćokovac je zadnji delujoči samostan benediktincev na Hrvaškem in znano glagoljaško središče.
Potem, ko so Benečani uništili Biograd, so prišli v 12. stoletju benediktinci na Ćokovac in zgradili nov samostan. V 14. stoletju je bil samostan poškodovan, vendar so ga benediktinci ponovno zgradili in predelali cerkev v gotskem stilu. Cerkev krasi poslikano gotsko razpelo iz začetka 15. stoletja.
Leta 1808 je bil samostan zaprt in ponovno odprt leta 1965. Ime "Ćokovac" izvira iz besede "Ćok", kar je v lokalnem dialektu ime za ptico kos.

Leta 1347 je s soglasjem rimskega papeša Klementa VI Češki kralj Karlo IV v Pragi odprl benediktinsko opatijo Emaus. Povabil je hrvatske benediktince na češko, verjetno  tiste iz samostana Sv. Kuzme i Damjana s Ćokovca, da bi v Pragi v tem samostanu učili in širili glagolico in slovanski jezik v cerkvi in med ljudstvom. Regule sv. Benedikta iz XIV. stoletja, napisane v t.i. "beneventanu" in prevedene iz latinščine izključno za potrebe samostana Rogovske opatije, potem Tkonski zbornik iz XV. stoletja, Pašmanski brevir iz XV. stoletja in drugi, so dokaz visoke pismenosti redovnikov - benediktincev s Ćokovca.

Ob ukinitvi cerkvenih redov je zadnji benediktinski redovnik Petar Pletikosić leta 1849 od avstrijskega državnega erarja odkupil samostan sv. Kuzme i Damjana na Ćokovcu in ga pred svojo smrtjo zapustil župnijski cerkvi v Tkonu. Znameniti don Stipe Banov, župnik v Tkonu, je sklenil dogovor z "Liburnijo" o zakupu bivšega samostana za določeno število let. Od te cerkvene nadarbine je "Liburnija" leta 1907 za svoje potrebe najela stanovanjske prostore samostana. Društvo je odprlo tudi prvo "turistično enoto" v tem starem, takrat zapuščenem benediktinskem samostanu na Ćokovcu, ki je bil v bistvu tudi prvi planinsko-turistični dom v Dalmaciji. V načrtu je bila tudi gradnja vzpenjače na Ćokovac za prevoz planincev in izletnikov (92 m n.m.).

Danes živi na Ćokovcu šest menihov. Prior samostana, oče Jozo, je izpeljal nekaj obnov in akcijo ureditve okolja. Zamenjali so pod v cerkvi, uredili dovozno pot, postavljena je bila tudi razstava glagoljaštva in urejeni so bili prelepi travniki in vrtovi znotraj zidov. V zadnjih letih se med velikonočnimi prazniki na Ćokovac povzpne na stotine mladih ljudi s celega otoka in iz širše regije, kjer na prav poseben način praznujejo Veliko noč.

Za posjete otvoreno od 16-18 sati. Nedjeljom zatvoreno.